Bruselj predlaga sporno evropsko mejno in obalno stražo

Bruselj predlaga sporno evropsko mejno in obalno stražo

Evropska komisija je predlagala sveženj ukrepov za boljši nadzor zunanje meje Evropske unije in s tem za zaščito schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah. Ključen je predlog za vzpostavitev evropskega sistema mejne in obalne straže s pravico do posredovanja na problematičnem delu zunanje meje brez povabila zadevne članice.
Grošelj: Schengen razpada,
potrebujemo premišljene spremembe


Že 1,5 milijona ljudi je letos nezakonito vstopilo v Unijo, kar je dvakrat toliko kot v preteklih petih letih in jasno razkriva velik neuspeh zaščite zunanje meje, je ob predstavitvi svežnja poudaril prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans.

Frontex in nacionalni organi
Ta sistem v obliki nove agencije bo združeval okrepljeno agencijo za zunanje meje Frontex in nacionalne organe. Predlog komisije predvideva, da bo moralo biti vselej na voljo 1.500 varuhov meje, ki jih bo mogoče namestiti v treh dneh.

V skrajnem primeru, če bi bil ogrožen schengen, naj bi imela nova agencija pravico do posredovanja v članici, ki ne bi bila sposobna sama rešiti težav na svoji zunanji meji, tudi brez njenega povabila.

Grčija ne želi evropske pomoči
Pravica do posredovanja, ki jo nekateri imenujejo "jedrsko orožje", je odziv na ravnanje Grčije, ki kljub številnim pozivom evropskih partnerjev dolgo ni želela zaprositi za uporabo Frontexovih sil za hitro posredovanje na svoji zunanji meji.

Predlog že dviga obrvi, saj ni jasno, kako naj bi deloval v praksi. Na vprašanje, kaj če zadevna članica ne želi sodelovati v operaciji, viri pri komisiji odgovarjajo, da je sodelovanje obvezno in da lahko komisija v primeru kršitve sproži pravni postopek.

Enostavnejši način odločanja
Sporen je tudi predlagan način odločanja. Da bi olajšal sprejetje sporne nove zakonodaje, Bruselj predlaga odločanje v sklopu komitologije, torej v odboru pod okriljem komisije, v katerem so sicer strokovnjaki članic, a Svet EU-ja v postopek ni vključen.

Vračanje nezakonitih prebežnikov
Nova agencija bo imela tudi močnejšo vlogo pri vračanju nezakonitih prebežnikov, kot jih ima zdaj Frontex, saj bo lahko med drugim neposredno sprožila operacije vračanja. Za učinkovitejše vračanje komisija predlaga tudi enotni evropski potovalni dokument.

Komisija je predlagala tudi ciljne spremembe schengenskega zakonika, ki naj bi zagotovile sistematičen nadzor vseh potnikov, tudi Evropejcev. Poleg rednega preverjanja potnih listin to pomeni tudi preverjanje v bazah, kot je schengenski informacijski sistem.

Nov predlog za preseljevanje sirskih prebežnikov
Evropska komisija je poleg tega priporočila prostovoljno humanitarno shemo za sprejem sirskih beguncev iz Turčije v Unijo, ki jo pogojuje z zmanjšanjem migracijskega toka iz Turčije v Evropo. "Če bo nedovoljen tok iz Turčije v Evropo uspešno zmanjšan, so članice Unije pozvane, naj iz Turčije sprejmejo osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so bile razseljene zaradi konflikta v Siriji," predlaga komisija.

Koliko sirskih beguncev naj bi sprejele članice Unije v kolikšnem času in katere članice naj bi pri shemi sodelovale, tako za zdaj ni jasno. Neuradno se je omenjala številka 400.000 beguncev, ki pa je uradno ni potrdil nihče.

Minivrha v četrtek pred zasedanjem voditeljev 28 članic Unije, ki naj bi vključeval države, voljne sprejeti begunce iz Turčije, se bo udeležilo devet članic Unije, Nemčija, Francija, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švedska, Finska in Grčija ter Turčija.


Razporeditev prebežnikov med sodelujoče članice naj bi temeljila na podlagi absorpcijskih, sprejemnih in integracijskih zmogljivosti, velikosti prebivalstva in bruto domačega proizvoda, stopnji brezposelnosti ter preteklih azilnih podatkih. Članica, ki se bo odločila za sprejem sirskih beguncev iz Turčije, bo morala osebi za najmanj eno leto zagotoviti subsidiarno zaščito ali primerljiv začasni status.

Članice so se letos že dogovorile o preselitvi 22.000 beguncev iz tretjih držav v unijo.

Pričakujte več gneče na mejah
Pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije Marko Gašpelin je pojasnil, da gre le za predlog, ter ocenil, da bodo imele spremembe nedvomno konkretne posledice tudi na naših mejah, predvsem v času prometnih konic. Tako lahko na primer v turistični sezoni pričakujemo še večje čakalne dobe na mejnih prehodih, ko večino potnikov predstavljajo turisti, državljani EU. "Na to dejstvo je Slovenija že opozarjala in bo tudi nesporno v postopku sprejemanja akta," je dodal.

S predlogom se krepijo tudi nekatere druge funkcije, denimo na segmentu vračanja tujcev, ki so v EU nezakonito. Predlog je po njegovem mnenju poskus odgovora na zaostrene razmere, ki so posledica migracijskih pritiskov in varnostnih groženj. Čeprav kar precej posega v suverenost držav članic, lahko po besedah Gašpelina pričakujemo, da bo veliko predlogov sprejetih in da bo to omogočilo ne samo preživetje schengna, temveč krepitev schengenskega sistema. "Kot se je že v preteklosti nesporno pokazalo (tudi v primeru evrske krize), je učinkovit odgovor na krize 'več Evrope', ne pa zatekanje nazaj za plote nacionalnih držav," še meni Gašpelin.

Mešani odzivi evroposlancev
V Evropskem parlamentu so odzivi na dogovor mešani. Poslanci se sicer strinjajo, da je spričo begunske krize treba okrepiti zunanje meje EU, a številni menijo, da danes predstavljeni predlog Evropske komisije ni pravi odgovor. Številne skrbi vprašanje suverenosti držav, nekateri pa pravijo, da predlagani ukrepi ne bodo zadostni.

Predlog so podprli predvsem poslanci iz največje politične skupine, Evropske ljudske stranke (EPP).

Številne skrbi vprašanje nacionalne suverenosti. "Kaj bo, če država ne bo privolila v posredovanje," je vprašala Tanja Fajon (S&D/SD), ki jo je zanimalo tudi, kdo bo prispeval finančna sredstva za novo agencijo. Fajonova se je sicer strinjala, da je nujno okrepiti varnost na zunanjih mejah EU. Ob tem je spomnila, da je Slovenija v zadnjih tednih močno obremenjena s prehodom prebežnikov in na robu zmogljivosti, a je doslej dobila le polovico policistov, ki jih je obljubila unija. Skrbi jo tudi, kako bo v resnici na novo predlagani sistem sploh uspel, če je že zdaj naletel na odpor vrste držav.

Mnogi so bili kritični do držav, ki ne izvajajo obstoječih predpisov - v zvezi s tem so kritike letele predvsem na Grčijo. "Žal mi je, da moram tu omeniti Grčijo in vladajočo Sirizo, ki s svojo (namerno) neučinkovitostjo pri upravljanju z migracijskim tokom povzroča težave celotni EU," je poudaril Milan Zver (EPP/SDS). Ob tem je izrazil obžalovanje, da tudi slovenska vlada ni učinkovitejša, ter upanje, da članice ne bodo oteževale vzpostavljanja novega sistema. "Če resnično verjamemo v evropski projekt, moramo narediti tudi kakšen konkreten korak v pravo smer in obalna straža to je," je še dejal Zver.

To. G., Al. Ma., K. S.   


Okrogla miza z naslovom Aktivno državljanstvo manjšin

Okrogla miza z naslovom Aktivno državljanstvo manjšin

V ponedeljek, 24. marca 2014, bo v Kopru potekala okrogla miza z naslovom Aktivno državljanstvo manjšin. 20.03.14

EU dosegla dogovor o drugem stebru bančne unije

EU dosegla dogovor o drugem stebru bančne unije

Pogajalci članic EU in Evropskega parlamenta so zgodaj zjutraj po več kot 16 urah pogajanj dosegli dogovor o drugem stebru bančne unije - enotnem mehanizmu za reševanje bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev, so sporočili iz parlamenta in grškega predsedstva. 20.03.14

Državljani EU v glavnem zadovoljni z življenjem

Državljani EU v glavnem zadovoljni z življenjem

Državljani 28 članic Evropske unije so v glavnem zadovoljni s kakovostjo življenja, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat, ki so jih objavili ob današnjem mednarodnem dnevu sreče. Najbolj zadovoljni so na Danskem, najmanj pa v Bolgariji. V Sloveniji smo, kot kažejo podatki, povprečno zadovoljni. 20.03.14

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje za dostopnost do pitne vode za vse državljane

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje za dostopnost do pitne vode za vse državljane

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje se na področju univerzalnosti dostopa do pitne vode zavzema za ohranjanje splošne rabe vode in za pitno vodo, ki je pod enakimi pogoji dostopna vsem državljanom, so ob odzivu Evropske komisije na državljansko pobudo Pravica do vode za STA navedli na ministrstvu. 19.03.14